.png)
27.3.2023 - Parada plesa, Barbra Drnač, Celje, Maribor - klik na originalni zapis
Anka Rener Kremžar je vsestranska umetnica; pedagoginja, fotografinja, plesalka, gibalka in ustanoviteljica Kulturnega umetniškega društva Zgibanka v Celju.
Draga Anka, pozdrav in čestitke za vse uspehe tvojih varovank na minulih tekmovanjih in pokalih predvsem s stilom aerial flow. Nam najprej razložiš, za kakšno plesno tehniko gre?
Zdravo, Barbra, hvala za čestitke! Aerial flow je v osnovi jogijska tehnika, ki zaradi visenja v zraku razbremenjuje stisnjena vretenca in poravnava telo od glave do pet. Viseča mreža nam služi kot opora, medtem ko se postavljamo v različne forme. Kadar jo izvajamo s starejšimi, dajemo torej prednost raztezanju, krepitvi moči ter sproščanju telesa in duha. Pri mlajših smo jo preoblikovali v nekakšen ples v zraku, to je tudi razlog, da se vedno več otrok odloča zanjo. Ker so otroci lažji, so hitro sposobni izvajati precej težke akrobacije.
In zakaj je po tvojem mnenju predvsem med mladimi tako zanimiva?
Še posebej jim je zanimiva, ker spominja na igro na zunanjih otroških igralih. Pravzaprav zanjo ne potrebuješ osnov iz plesa. Če želiš tekmovati na plesnih tekmovanjih, za kar smo se odločili v plesnem centru Zgibanka, pa plesne izkušnje pridejo še kako prav. Sodniki na tovrstnih tekmovanjih ocenjujejo tehniko, izraznost, ritem itd.
Ti se z njo že dolgo ukvarjaš pod okriljem lastnega plesnega studia oziroma lahko napiševa kar blagovne znamke Zgibanka v Celju, kajne?
Prve svilene vreče smo v Kulturnem umetniškem društvu Abomo oziroma Zgibanki, ki deluje pod njegovim okriljem, kupili pred osmimi leti. Sprva sem mislila, da bo več povpraševanja pri odraslih, a se je, kot sem že povedala, izkazalo nasprotno.
Ko sva se nazadnje pogovarjali leta 2015, kot piše v mojem arhivu, si zapisala, da se Zgibanka “razlikuje od preostalih plesnih šol po tem, da združujete mlade in starejše, saj imate skoraj isto število otroških kot odraslih članov”. Je temu še vedno tako?
Ja, mislim, da. Sprva sem mislila, da bom šla bolj v vode sodobnega plesa, ampak mi je življenje samo pokazalo drugačno pot. Če bi poučevali zgolj sodobne plesne tehnike, bi definitivno imeli več otrok kot odraslih. Ples ob drogu, aerial flow in pa moja avtorska vadba, body breathe, so v Zgibanko pripeljali veliko odraslih.
Kaj je še tisto, kar te loči od preostalih plesnih šol v celjski ponudbi plesa?
Mogoče bi izpostavila svojo avtorsko vadbo, saj je precej zavedajoča. Tisto, kar me pri orodjih, seveda kot duhovno ozaveščeno osebo, malce moti, je dejstvo, da orodja jemljejo fokus in ga prestavljajo od znotraj navzven. Zadnja leta namreč veliko meditiram, izvajam reiki, zanima me homeopatija, če malo posplošim, vedno bolj energetska psihologija, zaradi česar se zavedam pomembnosti zavestnega dela na telesu. Pri vadbi body breathe ostaja fokus na sebi in v sebstvu.
Si kaj povečala, zmanjšala pedagoško ekipo? Kdo ste Zgibanka?
Večina učiteljic je zrasla v plesu, skoraj vse so bile pozneje vzgojene v Zgibanki. Menim, da to pušča nek osebni pečat, po katerem smo prepoznavni. Poleg izrednega strokovnega znanja so vse zelo prijetnega značaja. Člani se zato pri nas odlično počutijo, in to je najpomembneje.
Kako radi tvoji varovanci obiskujejo tekmovanja oziroma festivale in kako jih ti pri tem spodbujaš?
Moram se pohvaliti, da nam je letos z aerial disciplino prvič uspelo tekmovati; s plesom ob drogu tekmujemo že četrto sezono. Predsednik Umetniškega plesnega združenja, Dušan Vodlan, nas je velikodušno sprejel v svoje tekmovalne kroge. Ker smo v marcu sodelovali že na Lukcu in pozneje na pokalu Slovenije, čaka pa nas še državno prvenstvo, smo precej vaj namenili tekmovanju. Deklic ni bilo treba veliko motivirati, saj jim je bilo že tekmovanje samo zadosten motiv.
In kakšen je pogled na našo tekmovalno plesno sceno?
Moram reči, da so plesne točke v večini disciplin vsako leto boljše. Vesela sem, da opažam napredek tudi v vsebinskem delu koreografij. Zdi se mi, da so bili otroci tehnično že prej dobri, toda ples ni samo tehnika. Gledalcu navsezadnje največ vtisa pustijo izraznost, čutnost in energija nastopajočega. Če je koncept oziroma vsebina plesne točke dobra, o njej razmišljaš še dolgo po nastopu.
Tvoje ime pa zasledim tudi pri podpisih pod fotografijami različnih plesnih ustvarjalcev. Je fotografija enaka strast kot ples, kako jo doživljaš?
Po poklicu sem profesorica likovne umetnosti, zato se umetniško izražam tudi na likovnem področju. Za svoje samostojne razstave žal nimam časa, svoj likovni talent pa uporabljam na vsakem koraku. Likovna teorija prenese katerakoli področja oblikovanja, le orodje moraš obvladati. Tako se včasih znajdem v svetu kostumografije, fotografije, performansa, grafičnega oblikovanja in oblikovanja interierja. Poskušam ne omejevati svojega obzorja.
Kaj bo fokus nekje do konca junija, nam zaupaš, kaj vse pripravljate, česa se najbolj veseliš?
Vsako leto ob koncu sezone pripravimo zaključno plesno produkcijo. Zaradi vpenjanja orodij (drogov in svile) smo malce omejeni z odrom. Dvorana Mladinskega centra v Celju je za zdaj edina možnost, kjer lahko obesimo več vreč, saj so nosilci na stropu še od takrat, ko smo jo najemali za redne treninge. V izdelavi je tudi nosilec, s katerim bi lahko bili bolj mobilni in plesne točke uprizarjali neodvisno od odra. Ta bo sicer primeren za solistične uprizoritve, sama pa si želim, da bi lahko bili enkrat celjski Cirque du Soleil. Sicer razmišljamo o širitvi, da bi podružnico za aerial flow odprli tudi v Ljubljani. Pustimo se presenetiti. Rada se namreč prepuščam toku, a le, če vem, da sama vozim svojo barko.
Hvala in vsedobro želim!
